sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "krištof zlatopoljec".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Krištof Zlatopoljec mu je bil skoro deset let za petami, dokler ga ni dobil in ga poslal na drugi svet.
Krištof Zlatopoljec je mislil o tem tudi v trenotku, ko je gologlav in bos korakal proti grajski kapelici.
»Krištof Zlatopoljec je izdihnil svojo dušo v sveti deželi, samo njegovo telo se je vrnilo v domovino.
Krištof Zlatopoljec je bil zapustil svojo domovino vsled ljutega prepira in boja s svojim starejšim bratom.
Krištof Zlatopoljec se je čutil osamljenega in zapuščenega, kakor še nikdar v svojem življenju.
Krištof Zlatopoljec je pazljivo prečital obe izjavi in jih potem shranil v svojem žepu.
»Luka − ne pozabi da je Krištof Zlatopoljec, ki ni mogel videti nobenega boja, da bi se ga ne udeležil, mrtev tudi zate.
Večer je bil topel in prijazen ali Krištof Zlatopoljec se ni utegnil zanimati se za lepoto narave in čar tega poletnega večera.
Ves čas, kar je bil v vojni, ni Krištof Zlatopoljec ničesar slišal ne o svoji domovini in še manj o svoji rodovini.
Krištof Zlatopoljec je bil prvi pri igri in prvi pri pijači.
Samo en član te družbe je legel ta večer potrt in žalosten k počitku: to je bil Krištof Zlatopoljec.
Jeli res to, kar sam pravi, ali ni to morda Krištof Zlatopoljec, ki je dolžan maščevati očeta in sestro.
»Potem te odvezujem storjene obljube in ti vračam dano besedo,« je slovesno in nekako veselo rekel Krištof Zlatopoljec.
Zapomnite si: gorje človeku, trikrat gorje mu, ako se Krištof Zlatopoljec smehlja, kadar bi vsak drugi človek klel.
In ker se ni nihče ganil, je Krištof Zlatopoljec stopil s svojega konja in vrgel orožje od sebe.
»Vi ste torej vitez Krištof Zlatopoljec, sin tega pohabljenega starca in brat onečaščene in umorjene devojke.
V kleti sta goreli dve sveči in med njima je ležal na golih tleh Krištof Zlatopoljec.
In Krištof Zlatopoljec je pokleknil pred hčerjo svojega smrtnega sovražnika in ji je poljubil roko.
Spomnil pa se je, da je napravil Krištof Zlatopoljec v Mengšu nanj in na vse druge takrat navzoče ljudi uprav čeznaraven vtisk.
»Krištof Zlatopoljec,« je ponavljal Bosio in plaho je gledal na moža, ki se je tako mirno in skromno priklanjal Kolovški gospe.